Naše krdelo je zapustil še Carlos

Carlosa je 23.maja 2014 prinesla k nam soseda kot malo nebogljeno dvotedensko mače.

Takoj je stekla reševalna akcija. Fani je bila njegova prva skrbnica

in kar nekaj časa je trajalo, da smo ugotovili, da smo z njim v hišo dobili tudi mikrosporijo. Z nemalo truda smo se slednje rešili po nekaj mesecih, Carlos pa je ostal in postal naš.

Pridno je rasel in hodil z nami na sprehode v gozd. Domnevali smo, da je zaradi odraščanja v pasjem krdelu zagotovo mislil, da je pes. Hitro je osvojil veščino vstopanja skozi pasja vratca. Čez dan je poležaval v okolici hiše, pozimi si je poiskal prostor na kavču, zvečer se nam je “po službi” pridružil v spalnici: edini naš muc, ki se je zvil v klobčič ob moji roki in zaspal skupaj z mano.

Carlos, pogrešamo te vsak dan, že od kar te je bolezen odtrgala od doma, ko smo ob vzpodbudi in trudu dr. Urške Petek vseeno upali, da se kmalu vrneš… Zdaj boš spet nagajal svoji Fani!