Kljub Fellowovim častitljivim letom in mojim zdravstvenim težavam smo brez težav zmogli sprehod po rimski Emoni skupaj z našimi prijatelji iz skupine MOJ BERNI.
Mestni muzej Ljubljana je pripravil še en zanimiv dogodek, česar smo se ljubitelji in lastniki psov seveda od srca razveselili. V teh časih, ko vsi pogrešamo naša druženja, je bilo tole še posebej dobrodošlo.
Carlosa je 23.maja 2014 prinesla k nam soseda kot malo nebogljeno dvotedensko mače. 
Takoj je stekla reševalna akcija. Fani je bila njegova prva skrbnica
in kar nekaj časa je trajalo, da smo ugotovili, da smo z njim v hišo dobili tudi mikrosporijo. Z nemalo truda smo se slednje rešili po nekaj mesecih, Carlos pa je ostal in postal naš.
Pridno je rasel in hodil z nami na sprehode v gozd. Domnevali smo, da je zaradi odraščanja v pasjem krdelu zagotovo mislil, da je pes. Hitro je osvojil veščino vstopanja skozi pasja vratca. Čez dan je poležaval v okolici hiše, pozimi si je poiskal prostor na kavču, zvečer se nam je “po službi” pridružil v spalnici: edini naš muc, ki se je zvil v klobčič ob moji roki in zaspal skupaj z mano.
Carlos, pogrešamo te vsak dan, že od kar te je bolezen odtrgala od doma, ko smo ob vzpodbudi in trudu dr. Urške Petek vseeno upali, da se kmalu vrneš… Zdaj boš spet nagajal svoji Fani!
Pomoč, ki se je ne da plačati z denarjem, je zavzeta, ljubeča, brezpogojna skrb za tvojega štirinožca, ko ne moreš poskrbeti zanj sam. Zadnjih 70 dni je bila deležna take skrbi naša Jenny in ne najdem primerjave, ki bi njenima začasnima skrbnikoma – Ireni in Tonetu Burjak – segala vsaj do gležnja.
Vsakodnevne novice so nas pomirjale in razveseljevale. Jenny se je kot “edinka” pri Ireni in Tonetu naravnost razcvetela.
Zdaj je spet doma, vendar njen drugi dom ostaja v Polju in v srcih Irene in Toneta, ki se jima nikdar ne bomo mogli dovolj zahvaliti!
Kami je sklenila, da bo na poti v novi dom naredila postanek v Predolah. Prisrčni obrazek se ji je razjasnil, ko je zagledala Fellowa in repek je kar sam od sebe navdušeno poplesaval.
Kami je sklenila, da bo še prišla!
Dobrodošla v veliki svet, lepotička Bernieshine!
Z Brookom praznujeta tudi Beatle in Betty. Tudi njima najboljše želje!
mama Lorry in Beatle
Privilegij, da živimo z bernskim planšarskim psom, je neprecenljivo darilo, pravi prof. Bernd Guenter. In ko ta privilegij nenadoma izgine, sredi množice ostaneš tako zelo sam.
Funny Girl Bernieshine je bila moj ponos. Razveseljevala je s svojim robustnim medvedkastim izgledom in neponovljivim “bernieshine” značajem. Bila je predana Tačka pomagačka, ki je znala popestriti marsikatero terapevtsko uro malčkom, otrokom, starejšim…
In zdaj je odšla: postala je nova zvezdica na nebu, na oni strani mavrice, brez bolezni in brez bolečin…
Federico García Lorca: Romance Sonámbulo
Verde que te quiero verde….
V teh časih smo res omejeni na sprehode blizu doma. Če se tak sprehod začne za našo hišo, toliko bolje.
Včasih si rečem, da je na tak lep sončen dan res nepravično umreti. A vendar je usoda neizprosna in našemu Flashu se je prav danes izteklo njegovo zemeljsko življenje. Dobrih 11 let je delal družbo Sebastjanu, ki je poskrbel, da mu je bilo dobro. Boljše, kot marsikomu. In to vliva tolažbo na današnji žalostni dan. Hvala, Sebastjan, tebi, dagi naš Flash, pa srečno pot preko mavrice!
Manci ni potrebno reči dvakrat: takoj je navdušena za sprehajanje naših kužkov. S Fani sta odlična kombinacija, saj imata približno enak ritem in dolžino sprehoda…. Še dobro, da pomaga tudi očka Matic! 😉
